Moj eDnevnik

Lepota in duša



   Piero Ferrucci, psihoterapevt, transpersonalni psiholog in predavatelj, se v knjigi Lepota in duša sprašuje, kako se naša življenja spremenijo, ko smo odprti za lepoto. Ker je lepota minljiva, se moramo na nek način predati, da jo lahko uživamo. Kako lahko spodbudimo in poglobimo svoje zaznavanje lepega? Gre za sposobnost, za eno od vrst inteligence. Poimenujemo jo lahko estetska inteligenca.

                   
                          
 
"Doživetje lepega je spontano: kot oblika oblakov, rože na travniku, genialna zamisel, udarec strele. Ne moremo vnaprej povedati, kakšno bo doživetje, in prav to ga dela tako posebnega. Lepota pride, ko pride, mi pa imamo nalogo, da nas najde pripravljene. "


                       
                                   

Lepoto najdemo povsod. V gl
asbi, v poeziji, naravi, v obrazu. Vendar jo lahko najdemo tudi v oveneli roži, stari leseni bajti,zarjavelih tračnicah.

                                
Ob prebiranju knjige se je vedno bolj odpiral tudi moj notranji svet lepote, ki se mi je izrisoval skozi življenje. Lepota je imela v mojem življenju vedno velik pomen. Pa ne tista zunanja, tista, ki ji  današnja zmaterializirana družba namenja toliko pozornosti, temveč tista druga, tista, ki te prevzame, ki ti odpre dušo in srce, brez katere bi bilo moje življenje osiromašeno. Da ti občutek topline, sreče, neskončnega miru, občudovanja, čudenja, hrepenenja, neminljivosti.

Ne vem, kaj bi brez glasbe, tiste večne, ki sem jo tudi sama udejanjala, ko sem drsela z lokom po strunah violine. Glasbe, ki me je prevzela in omamila ter me za nekaj lepih trenutkov oddaljila od težav vskadanjika. Vedno, ko poslušam velike mojstre klasične glasbe, me prešine prepričanje, da nikoli ne bi bilo vojn in nasilja, če bi se ljudje predajali užitkom ob poslušanju teh nežnih in skrivnostnih  zvokov. Očistili bi svojo dušo in se rešili svojih frustracij.



Pa veliki slikarji. Kolikokrat vzamem
v roke Zgodovino umetnosti in občudujem umetnine, ki so jih mojstri ustvarjali skozi stoletja.

Narava. Ta večna, neminljiva lepota, ki nas spremlja skozi življenje, samo videti jo moramo. Koliko različnih oblik imajo listi. Koliko različnih cvetov nosijo rože. Narava v mnogoterih barvah, v tisočerih odtenkih, v valovanju morja, deročih rekah, ptičjem petju. Vse to in še več.

                  

                       
                                   

Pa seveda knjige. Skozi literaturo spreminjamo svoj pogled na svet, bogatimo svoj besedni zaklad, spoznavamo nenehno spreminjanje sveta in hkrati ugotavljamo, kako podobne usode spremljajo ljudi na vseh koncih našega kontinenta.
Počutimo se bolje, če preberemo kakšno lepo knjigo, zato z knjigo tudi zdravimo.

Zaradi vse te lepote ljubim življenje. Brez lepote bi moja duša umrla.
Da bi lepoto lahko doživeli močno, resnično in globoko, pa moramo imeti svobodo, da imamo lahko lastno mnenje.

"Lepota je povsod. Svet je poln čarobnosti. Dovolj je, da smo odprti, da se ozremo okrog sebe, da spet postanemo otroci. In če ji posvetimo samo malo pozornosti, nas bo lepota našla. "


      
             
                 


          
               



              



            



  


Napiši komentar

Naj ti povem da

22:52, 20. 07. 2010 .. Avtor lorellia

tole je pa res zelo lepo napisano...si slikce sama poslikala?

Lp,

Barbi



Vedno več

00:54, 21. 07. 2010 .. Avtor odsrcadosrca

je vidim, predvsem v naravi vedno bolj občudujem ...

Dar oči ...

A dar sluha je bolj izrazit nekje drugje, ne toliko v naravi ...

A tudi v naravi.

tako lepo je zapreti oči - in se prepustiti!



Spet nekaj ZELO za mojo Dušo

12:01, 21. 07. 2010 .. Avtor odsrcadosrca

Ljubljena Draga, spet si opisala vsebino kniige, ki je ZELO tudi za mojo Dušo. Dušo z veliko. In dodala čudovite fotografije, take, ki jih imam sama najraje. Saj veš, ko me ni več v službi, da lahko uporabljam edini COBISS/OPAC in da imam N.S. poslovalnico v bloku. In vidim, da je večina knjig, ki jih opisuješ, izposojena. Vedno pravim, knjige mi ne bodo ušle.

Sem ti bom še napisala, ker nas poznaš. Pokoj uživam, poletje je, jaz pa sem non-stop virozna. Glede hrbtenice (tudi moje) in naših bolečin v udih in sklepih ti je mnogo tudi poznano. Pogosto ponoči spati ne morem od bolečin. Razkošje je, da lahko spim dopoldan. Moji starši so trenutno pri moji sestri v Nemčiji. Svak B.Z. (saj veš, kdo je mož moje sestre ...) jih je peljal, vrnila pa se bosta morda z vlakom ... Dora Z. pa je dementna, mislim, da ima tudi Alzheimerjevo bolezen in je z njo zelo hudo. Morala bi v dom, pa je B. še ni dal. Je D.Z. v domu dopoldan, potem ima do večera medicinsko sestro, ob sobotah in nedeljah je najhuje z njo. In kdo ima ogromno potrpljenja z njo? Moj dobrodušni oče. In kdo je do vsega tega najbolj NErazumevajoč? In tako NErazumevanje jaz prav sovražim! To je moja mama. Sem ji rekla: "Imaš zdravstveni priročnik, pa si preberi o Alzheimerjevi bolezni. Če bo s tabo tako hudo, boš že davno v domu. In zase VEM že danes, da zame ne bodo skrbeli, da mene moji sinovi ne bodo negovali in bom v domu. "Edino naš Opa še ujčka našo Omo. Sem sem ti napisala, ker na svoj blog vsega napisati ne smem, pa tudi komentarje imam zavestno blokirane. Ti smeški so zate in za tvoje ...  



Barbi

12:59, 21. 07. 2010 .. Avtor knjige

 

 Veselime, da ti je zapis všeč. Rožice pa sem poslikala na svojem vrtu. 

 

                                        Lep pozdrav   Draga



Ana

13:00, 21. 07. 2010 .. Avtor knjige

 

 Res je. Samo prepustiti se moramo.

 

                      Draga



Draga Renata

13:08, 21. 07. 2010 .. Avtor knjige

 

    Kaj naj rečem. Upam, da se boš hitro pozdravila. Sicer pa tudi mene kar naprej muči hrbtenica, najbrž zaradi prepiha, ki je v teh vročih dneh nenehno prisoten. 

Občudujem tvoja starša, da se  kljub boleznim ( oče ) in starosti  še podata na tako potovanje.

Meni je jasno, da bom morala v dom, če ne bo šlo drugače. Ne moremo biti v breme svojim otrokom. Preprosto ne gre. 

Na kavo nisem pozabila, samo da se mi v tej vročini ne ljubi hoditi po mestu. 

 

                                Lep pozdrav     Draga



IZVIR LEPOTE

20:47, 21. 07. 2010 .. Avtor Gost

V naših srcih igra najveličastnejša simfonija, ki jo je kdaj slišalo naše uho.

V naših srcih je božanska lepota, ki jo je kdaj videlo naše oko.

V nas je radost in mir, ki jo je kdaj začutilo naše srce.

V nas je razlog, da vidimo, okušamo, slišimo, tipamo in doživljamo lepote tega sveta.

To je največje darilo.

Hvala zanj.

L.p.Rajna



Živimo od lepega

22:01, 21. 07. 2010 .. Avtor deprofundis

in za lepo. In ti, Draga, si s svojo dovzetnostjo za lepo vsakomur - draga!

Mi pa ne gre v glavo, da so bili sladokusci in celo izvajalci klasične glasbe tudi - SS oficirji! V taboriščih so jim igrali orkestri Judov . . .



Rajna

16:20, 22. 07. 2010 .. Avtor Gost

 

 Tvoje misli so zelo lepe.

 

      LP   Draga



Turdus

16:27, 22. 07. 2010 .. Avtor Gost

 

 Tudi jaz to težko razumem.

Morda so si pa na ta način čistili svojo umazano dušo. Ali pa so hoteli sami sebe prepričati, da v svojem bistvu niso tako slabi, da imajo smisel za lepo, da so kultivirani. Ne vem. Vsekakor pa moja teorija o vplivu glasbe na življenje brez vojn, ne vzdrži. Škoda.

 

                          LP    Draga



Draga!

16:41, 22. 07. 2010 .. Avtor odsrcadosrca

Pozorna sem na Turdusov komentar in na tvoj odgovor.

Zdi se mi, da je včasih zelo malo vmes, pa je človek ali zelo dober ali pa zver ...

Nerazumljivo je, kako je lahko nek SS oficir pozoren družinski oče doma, v taborišču pa kot podivjanažival. (Misel ob knjigi Deček v črtasti pižami.)

Kje je tisto, da je človek lahko tak ali tak?

Po moje so bili ljudje tako preparirani, tako obdelani, da niso mogli misliti drugače, si niso dovolili misliti. Nahranjeni so bili s predsodki, z vzvišenostjo, z napačnim ponosom.

Če človek sebe ne kontrolira, more postati zver ... In če je tak, je ekstremen, fanatičen in misli, da ima prav. Dobre stvari v sebi narobe usmeri ... Tako se meni zdi.

O tem sem razmišljala tudi ob knjigi Val - ko je profesor zgodovine naredil poskus z dijaki in doživel neverjetno izkušnjo, prav grozljivo.

Vse dobro tebi!



Morda še ta malenkost

17:27, 22. 07. 2010 .. Avtor Gost

Ko bi ljudje vsaj enkrat v življenju prisluhnili svoji notranji simfoniji tišine, bi jih lastna zavest dvignila daleč nad sovraštvo in vojne.

Brez pozornosti svoji notranji tihi melodiji pa postane življenje neobvljadljiv lajež.

Prisluhni svojemu notranjemu utripu in uživaj.

Je možno. Verjemi.

L.p. Rajna



Ana

19:39, 22. 07. 2010 .. Avtor Gost

 

  K tvojemu razmišljanju nimam kaj dodati. Mislim, da si zadela bistvo. Upajmo samo, da se nas takšno zlo, kot je vojna, več ne dotakne. Naj naši otroci živijo v miru in ljubezni.

  

                               Vse lepo 

 

                                   Draga

                       



Rajna

19:41, 22. 07. 2010 .. Avtor Gost

 

 Je možno. Vem, da je.

 

                 LP   Draga



{ Prejšnja stran } { Stran 202 od 339 } { Naslednja stran }

Na kratko o meni


knjige.eDnevnik.si

«  november 2014  »
pontorsrečetpetsobned
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930

Na prvo stran mojega eDnevnika
Osebna stran
Arhiv sporočil
Sporočila, ki so jih napisali moji prijatelji
Moj foto album

Kategorije


Najnovejša sporočila

Danaja Lorenčič, Njeno življenje z Ano(reksijo)
Priscilla Cogan, Stara pajkovka
Lorna Byrne, Angeli v mojih laseh
Janja Vidmar, Boris Grivić, Tretja možnost
Meike Winnemuth, Veliki dobitek

Moji prijatelji

ZavestnaSamost
SamotnaDusa
vvooodnarka
klotilda
morskadeklica
Rimljancek
sheehs
sporhet
metuljc
jkalin
odsrcadosrca
lea199
merimax
milena
modrival
ZavestnaSamostNova
OdseviNeba
bica
kallisto
Matejita
mazy15
minca
barvnasmetana
orhideja
malayka
beloincrno
Lucija07
kunigunda
marios

Zanimive strani

fotografije




Število zadetkov: 1850168
Avtor vsebine tega eDnevnika je knjige.
Pogoji uporabe - Varovanje zasebnosti - e-pošta: info@eDnevnik.si
Vse pravice pridržane. © 2005-13 eDnevnik